APDEJT.si

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od njegovega nastopa položaja preklicala približno 80.000 neimigrantskih vizumov. Razlogi za preklic so različni, od vožnje pod vplivom alkohola do napadov in kraje. Ta poteza odraža širšo protimigrantsko kampanjo, ki jo je Trumpova administracija izvajala, vključno s strožjimi politikami izdajanja vizumov in deportacijami.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Venezuelanski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je kritiziral Združene narode, ker naj bi se "samo" odzvali na napade Združenih držav Amerike na venezuelske patruljne čolne, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v Karibskem morju in Tihem oceanu. Pozval je ZN, da glede tega "nekaj" ukrenejo.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razmišljala o različnih vojaških možnostih proti Venezueli, vključno z zračnimi napadi, uporabo specialnih sil in prevzemom nadzora nad venezuelskimi naftnimi polji, da bi odstavili predsednika Nicolása Madura.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Na ključnih lokalnih in državnih volitvah leta 2025 so demokratski kandidati in pobude premagali svoje republikanske tekmece, pri čemer je bila dostopnost ključno vprašanje za volivce. V Venezueli Nicolás Maduro zaostruje ukrepe proti disidentom, medtem ko ZDA razmišljajo o spremembi režima. Vodilni ekonomist pa opozarja na nevarnost 'trojnega balona'.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali resolucijo, ki bi omejila predsednika Trumpa pri vojaškem posredovanju v Venezueli brez odobritve kongresa. Predlog zakona je sledil nedavnim napadom na tihotapske ladje v Karibskem morju in Tihem oceanu, vendar ni dobil zadostne podpore za sprejetje. S tem je Trumpu omogočeno izvajanje vojaških akcij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v Latinski Ameriki. Največja letalonosilka na svetu, USS Gerald R. Ford, naj bi se borila proti tihotapljenju drog. Ameriški predsednik Donald Trump želi z največjo vojaško ladjo na svetu ukrepati proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarno zaostrovanje.

Venezuela načrtuje gverilski odpor v primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire blizu vlade v Caracasu in načrtovalne dokumente, država razporeja orožje, vključno z desetletja staro rusko opremo. Vir je dejal, da v konvencionalni vojni ne bi zdržali niti dve uri.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.

Predsednik ZDA Donald Trump je opravičil vojaške napade na ladje, osumljene tihotapljenja drog, z izjavo, da je dolgoletna ameriška strategija prestrezanja takšnih plovil na morju velik neuspeh. Njegove izjave sovpadajo z objavo ameriške obalne straže o rekordnih zasegih kokaina – 225 metričnih ton v preteklem letu. Kljub temu predsednik vztraja pri spremembi desetletij dolge strategije ZDA.

Regina Garcia Cano iz agencije Associated Press je v obsežni preiskavi razkrila identitete in podrobnosti o žrtvah ameriških vojaških napadov na domnevne tihotapske čolne v Venezueli. Na podlagi številnih intervjujev v vaseh na severovzhodni obali Venezuele je osvetlila ozadje dogodkov.

Zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo je Pentagon napovedal vojaško operacijo "Spear" v Karibih. V regijo je prispela največja ameriška letalonosilka, Venezuela pa je mobilizirala svoje enote, kar še dodatno zaostruje konflikt.

Ameriška vojska je izvedla nov smrtonosni napad na ladjo v Karibskem morju, za katero je obrambni sekretar Pete Hegseth dejal, da je tihotapila narkotike. V napadu so bili ubiti trije ljudje. To je bil že sedemnajsti smrtonosni napad pod Trumpovo administracijo na ladje, osumljene tihotapljenja mamil.

Ekvadorski volivci so na referendumu množično zavrnili vrnitev ameriških vojaških baz v državo. To predstavlja velik politični udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je naklonjen Donaldu Trumpu.

Donald Trump, znan po svojih grožnjah, poskuša vplivati na venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Učinkovitost te strategije je vprašljiva, vendar ni brez tveganj.

Predsednik Venezuele je odobril načrt vladajoče stranke za prehod v oborožen odpor v primeru ameriške agresije. Ta ukrep nakazuje na poslabšanje odnosov med državama in priprave na morebitni konflikt.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sprejel zakon, ki ustvarja nova poveljstva za »celovito obrambo« države, medtem ko se napetosti z ZDA stopnjujejo. Zakon je bil podpisan kmalu po tem, ko so se napetosti med državama povečale.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Ameriška vojska je v Karibskem morju izvedla že 20. napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge. V zadnjem napadu, ki se je zgodil v ponedeljek, so umrli štirje ljudje. Od začetka napadov septembra je skupno umrlo že 80 ljudi. Mehiška mornarica je prekinila iskanje preživelih po napadu konec oktobra po štirih dneh.

Administracija Donalda Trumpa je pred kongresom ZDA priznala, da trenutno ne more pravno utemeljiti morebitnega prihodnjega napada na Venezuelo. Potrdili so, da zaenkrat ne načrtujejo vpadov v to državo v sklopu svoje vojaške kampanje proti narkotrafiku. Marco Rubio in Pete Hegseth sta kongresu pojasnila stališče administracije.

Radikalni socialist Zohran Mamdani je zmagal na volitvah za župana v New Yorku, kar je sprožilo odziv Donalda Trumpa, ki je zagrozil z zmanjšanjem financiranja mestu. Mamdanija opisujejo kot nasprotnika Izraela, njegova zmaga pa naj bi Trumpu koristila, medtem ko naj bi bila za New York manj ugodna. Trump je že pred volitvami napovedal, da bo ukrepal proti mestu, če bo Mamdani izvoljen.

Nedavno poročanje izpostavlja okrepljeno prisotnost ameriške vojske na Karibih, kar sovpada z brifingi za predsednika Trumpa o potencialnih operacijah proti Venezueli. Javna utemeljitev se osredotoča na protikriminalne misije, vendar obseg sil spodbuja ugibanja o morebitnem poskusu spremembe režima.

Približno 250.000 venezuelskih imigrantov v ZDA je izgubilo zaščito pred deportacijo, saj se je iztekel rok veljavnosti začasnega zaščitnega statusa (TPS). To pomeni, da se soočajo z negotovo prihodnostjo in strahom pred deportacijo.

Visoki vojaški uradniki so predsedniku Trumpu predstavili posodobljene možnosti za potencialne operacije v Venezueli, vključno z napadi na kopnem. Možnosti naj bi bile na mizi za 'prihodnje dni'.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Ameriška administracija je konzularnim službam naložila, da pri izdaji vizumov upoštevajo kronične bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in debelost. Po poročanju The Washington Post te bolezni predstavljajo razlog za zavrnitev izdaje ameriškega vizuma tujcem.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je pošalil o medijski pozornosti, ki jo prejema v Združenih državah Amerike, in dejal, da je zaradi napetosti med Caracasom in Washingtonom "bolj slaven" kot pop zvezda Taylor Swift. Maduro je to izjavil v kontekstu naraščajoče vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju.

Pentagon je sporočil, da so ZDA v soboto izvedle še en napad na domnevni čoln za tihotapljenje drog v vzhodnem Pacifiku, pri čemer so bile ubite tri osebe na krovu. Po navedbah virov naj bi čoln upravljala teroristična organizacija.

Venezuela je sprejela nov let z skoraj 300 deportiranimi migranti iz Združenih držav Amerike, natančneje iz Teksasa. Med vrnjenimi je tudi 14 mladoletnikov. To je bil že 85. letos po sporazumu o deportacijah med Caracasom in Washingtonom, ki je bil podpisan januarja.

Trinidad in Tobago, ki leži blizu obale Venezuele, je spremenil svojo zunanjo politiko in se postavil na stran Združenih držav Amerike. Ta sprememba odraža spreminjajočo se geopolitično situacijo v regiji in ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Kongresni urad za proračun (CBO) je potrdil, da je bil žrtev hekerskega napada, pri čemer bi lahko pomembni vladni podatki bili razkriti. Viri poročajo, da naj bi bil za napad odgovoren tuji akter. Urad je sprejel nove varnostne ukrepe.

Donald Trump je Zohrana Mamanija pozval k spoštovanju Washingtona in dejal, da bi moral biti 'zelo prijazen'. Mamani se je odzval in obljubil, da se bo zavzemal za New York in pustil 'odprta vrata' Trumpu.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da začasna blokada SIM kartic v Rusiji ne povzroča težav državljanom in da je bil ta ukrep sprejet za zagotavljanje varnosti ruskih državljanov. Razpravo o tako imenovani 'periodi ohlajanja', med katero se SIM kartice blokirajo po vrnitvi Rusov iz tujine, je označil za neutemeljeno.

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo in krepijo vojaško prisotnost v Karibih za zaščito poslovnih interesov. Hkrati Guardian poroča o ameriških načrtih za dolgoročno delitev Gaze na "zeleno" in "rdečo" cono. Poleg tega se zaostrujejo odnosi med Donaldom Trumpom in republikansko kongresnico Marjorie Taylor Green, ki trdi, da zaradi Trumpovih izjav prejema grožnje.

Nicolás Maduro je ponovil, da so vojaške vaje ZDA v Trinidadu in Tobagu resna grožnja, ter pozval k stalni pripravljenosti v Venezueli zaradi napetosti z Združenimi državami. V člankih je označil vojaško prisotnost ZDA v Karibih za 'neodgovorno'.

Republikanski senatorji so poskušali končati vladno zaprtje s pripravo novega dvostrankarskega paketa predlogov zakonov o porabi in pozvali demokrate, da glasujejo zanj. Ni pa bilo jasno, ali bo njihov načrt uspešen.

Začel je veljati sporazum o strateškem partnerstvu in sodelovanju med Rusijo in Venezuelo, ki ga je potrdil ruski državni portal za pravne informacije. Ruski parlament je pozval mednarodno skupnost, naj obsodi provokativna dejanja ZDA proti Venezueli.